Spanje se od budnosti razlikuje po sposobnosti odzivanja na dražljaje, zavest je spremenjena, med spanjem je zmanjšana duševna in telesna (mišična) aktivnost, določene čutne aktivnosti so zavrte in interakcije z okoljem so zmanjšane, vendar so možganski vzorci še vedno aktivni.
Spanje je pomemben del vašega vsakdana - zanj porabite približno tretjino svojega časa. Kakovosten spanec in dovolj spanja ob pravem času sta za preživetje enako pomembna kot hrana in voda. Brez spanja ne morete oblikovati ali vzdrževati poti v možganih, ki vam omogočajo učenje in ustvarjanje novih spominov, težje se osredotočite in hitreje odzivate.
Med spanjem so sistemi našega telesa v anaboličnem stanju, kar pomaga obnoviti imunski, živčni, skeletni in mišični sistem; to so ključni procesi, ki ohranjajo razpoloženje, spomin in kognitivne funkcije ter imajo pomembno vlogo pri delovanju endokrinega in imunskega sistema.
Spanje je pomembno za številne možganske funkcije, med drugim za medsebojno komunikacijo živčnih celic (nevronov). Nedavne ugotovitve kažejo, da ima spanje veliko vlogo, ko odstranjuje toksine v možganih in telesu, ki se kopičijo med budnostjo.
Raziskave kažejo, da kronično pomanjkanje spanja ali slaba kakovost spanja povečujeta tveganje za bolezni, kot so visok krvni tlak, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, depresija in debelost.
Ljudje lahko trpijo zaradi različnih motenj spanja, med drugim: 1) disomnije, kot so nespečnost, hiperspečnost, narkolepsija in apneja med spanjem; 2) parasomnije, kot so zaspanost in motnje vedenja v spanju s hitrimi gibi oči, bruksizem; in 3) motnje cirkadianega ritma spanja.
Danes imajo ljudje zaradi svetlobe z zaslonov elektronskih naprav, kot so pametni telefoni in televizorji, ki je običajno povezana z dnevnim časom, težave s spanjem, saj ta svetloba moti sproščanje hormona melatonina, ki je potreben za uravnavanje spalnega cikla.
Spanje je zapleten in dinamičen proces, ki vpliva na vaše delovanje na načine, ki jih znanstveniki počasi začenjajo razumeti.